Kaj je ESG?

Trajnost in družbena odgovornost postajata vse pomembnejša v delovanju podjetij. ESG (okoljski, socialni, upravljalski) pristop ni le nujnost, ki jo narekujejo globalni trendi in pričakovanja potrošnikov, temveč je tudi ključ do dolgoročnega uspeha podjetij. Integracija načel ESG je pomembna ne le z etičnega, temveč tudi z pravnega in finančnega vidika, saj v številnih državah po svetu postajajo zakoni, ki urejajo okoljske, socialne in upravljalske prakse podjetij, vse strožji.

Zakaj je ESG pomemben za podjetja?

ESG obsega tri glavna področja:

1. Okolje (Environmental): Okoljski dejavniki, ki se osredotočajo na zmanjšanje ekološkega vpliva, ki ga povzročajo podjetja. Sem spadajo energetska učinkovitost, zmanjšanje ogljičnega odtisa, uporaba trajnostnih virov in ravnanje z odpadki.

2. Družba (Social): Družbeni dejavniki se osredotočajo na pravice delavcev, prispevek skupnostim in vprašanja enakosti. Podjetja morajo upoštevati delovno raznolikost, etična načela, človekove pravice in odgovorno komuniciranje z lokalnimi skupnostmi.

3. Upravljanje (Governance): Upravljalski dejavniki se nanašajo na strukturo vodenja podjetij, odločanje in preglednost. Etnične poslovne prakse, spoštovanje finančne regulative in zaščita pravic delničarjev prispevajo k zanesljivosti podjetja in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti.

Pravne zahteve in ESG

ESG ni le prostovoljna izbira podjetij, temveč jih tudi pravno okolje vse bolj spodbuja k trajnostnemu delovanju.

Od leta 2024 bo v Evropski uniji na primer Uredba o EU taksonomiji in Direktiva o poročanju o okoljskih in socialnih vprašanjih (CSRD) uvedla strožje obveznosti poročanja za velika podjetja, ki morajo podrobno poročati o uporabi pristopa ESG.

1. Uredba o EU taksonomiji: Cilj EU taksonomije je zagotoviti enoten in pregleden sistem za opredelitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Podjetja morajo pokazati, kako se njihove dejavnosti ujemajo z načeli okoljske trajnosti in ali te dejavnosti izpolnjujejo pravne kriterije.

2. Direktiva o poročanju o okoljskih in socialnih vprašanjih (CSRD): Nova regulativa EU podjetjem nalaga obvezno podrobno predstavitev tem ESG v njihovih finančnih poročilih. Velika podjetja morajo od leta 2024 naprej letno zagotavljati podrobne informacije o doseženih ciljih trajnosti in njihovem uresničevanju.

3. EU regulative o preglednosti: Da bi povečali preglednost podjetij, je EU uvedla različne regulative, katerih cilj je, da imajo vlagatelji in potrošniki lažji dostop do informacij o podjetjih z vidika ESG. Takšne regulative pomagajo zagotoviti, da podjetja poročajo ne le o finančnih, temveč tudi o trajnostnih dosežkih.

Koga zadeva ESG?

Nova zakonodaja je začela veljati 1. januarja 2024 za naslednja podjetja s sedežem na Madžarskem:

1. Velika podjetja, ki se štejejo za podjetja javnega interesa, pri katerih je v prejšnjem poslovnem letu na dan bilance stanja katerikoli dve od naslednjih treh kazalnikov presegli naslednje mejne vrednosti:

• skupna bilanca presega 10.000 milijonov forintov,
• letni neto prihodek presega 20.000 milijonov forintov,
• povprečno število zaposlenih presega 500;

2. Velika podjetja, pri katerih je v prejšnjem poslovnem letu na dan bilance stanja katerikoli dve od naslednjih treh kazalnikov presegli naslednje mejne vrednosti:

• skupna bilanca presega 10.000 milijonov forintov,
• letni neto prihodek presega 20.000 milijonov forintov,
• povprečno število zaposlenih presega 250; in

3. Mala in srednja podjetja, ki se štejejo za podjetja javnega interesa.

 

Medtem ko zgornje mejne vrednosti veljajo za tiste, ki spadajo pod obveznost trajnostne revizije, bo obseg obveznosti poročanja o trajnosti določila tudi spremenjena zakonodaja o računovodstvu, ki se bo nekoliko razlikovala od zgoraj navedenega.

Podjetje se šteje za podjetje javnega interesa, če so njegove prenosljive vrednostne papirje sprejeli na reguliranem trgu katere koli države Evropskega gospodarskega prostora, prav tako pa vsako podjetje, ki ga zakon šteje za podjetje javnega interesa (na primer nekatera zavarovalnica, banke).

Organizacija, ki ne doseže določenih mejnih vrednosti, je prav tako dolžna spoštovati določbe, če prostovoljno ali s pogodbo prevzame obveznost zagotavljanja podatkov o ESG v skladu z ESG zakonom, ali če je zakonodaja to obveznost predpisuje. Obseg ESG zakona se prav tako razteza na ESG certificiranje, ESG svetovalce, podjetja, ki prodajajo in proizvajajo trajnostno programsko opremo, ter institucije, ki izobražujejo ESG svetovalce.

Nov ESG zakon v osnovi predpisuje obveznosti podjetij glede trajnostne revizije, medtem ko bo spremenjena zakonodaja o računovodstvu določila obveznosti glede poročanja o trajnosti.

ESG določbe vsebujejo Zakon o trajnostnem financiranju in enotni družbeni odgovornosti podjetij, ki je bil objavljen v Uradnem listu Madžarske, št. 187, 22. decembra 2023, in vsebuje okoljske, socialne in družbene vidike, ki spodbujajo trajnostno financiranje in enotno družbeno odgovornost podjetij.

ESG kot tržna prednost

Poleg pravnih zahtev ESG prinaša številne tržne prednosti za podjetja. V vedno bolj trajnostno usmerjenem gospodarskem okolju so tista podjetja, ki uspešno uporabljajo načela ESG, sposobna okrepiti svojo konkurenčno prednost.

– Interes vlagateljev: Vlagatelji vse bolj sprejemajo odločitve ob upoštevanju ESG kriterijev. Podjetja, ki so zavezana ESG, so privlačnejša za odgovorne vlagatelje, ki si želijo dolgoročno trajnostnih in dobičkonosnih naložb.

– Zavedanje strank in gradnja blagovne znamke: Potrošniki vse bolj odločajo o nakupu na podlagi načel ESG. Družbena odgovornost in okoljska ozaveščenost podjetjem omogočata, da gradijo močne blagovne znamke in ustvarjajo zvesto bazo strank.

– Zmanjšanje regulativnih tveganj: Podjetja, ki upoštevajo vidike ESG, se lažje prilagajajo nenehno spreminjajočemu se pravnemu okolju. Zagotavljanje pravne skladnosti ne ščiti le podjetij pred kaznimi, temveč tudi olajša nemoteno delovanje.

Kako lahko podjetja integrirajo ESG?

Uspešna uporaba načel ESG podjetjem ne prinaša le pravnih in finančnih prednosti, temveč prispeva tudi k njihovi dolgoročni trajnosti. Naslednji koraki lahko pomagajo pri integraciji pristopa ESG:

1. Oblikovanje ESG strategij: Podjetja morajo postaviti jasne in merljive ESG cilje ter jih vključiti v svoje dolgoročne poslovne strategije.

2. Spoštovanje regulativnih zahtev: Za izpolnjevanje pravnih predpisov je smiselno poiskati strokovno pomoč pri izpolnjevanju obveznosti poročanja in oblikovanju ESG strategije.

3. Preglednost in komunikacija: Podjetja morajo jasno in redno komunicirati svoje ESG rezultate javnosti, vlagateljem in strankam, da okrepijo svojo verodostojnost in zgradijo zaupanje.

Zaključek

ESG ni le temelj odgovornega delovanja podjetij, temveč je tudi ključno za skladnost z zakonodajo, pridobivanje konkurenčne prednosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Uporaba načel ESG podjetjem ne zagotavlja le skladnosti z zakonskimi zahtevami, temveč ponuja tudi dolgoročne finančne in reputacijske prednosti. Podjetja, ki pravočasno prilagodijo ESG, bodo sposobna zagotoviti trajnostno prihodnost in uspešno delovanje v globalnem gospodarstvu.

ESG in okolju prijazna čistila

Kako vpliva zelena čistilna praksa na ESG ocenjevanje?

Uvedba zelenih čistilnih praks lahko pozitivno vpliva na ESG oceno podjetja, saj zmanjšuje okoljske vplive, spodbuja družbeno odgovornost, prikazuje dobre upravljalske prakse in dokazuje zavezanost trajnostnim in etičnim praksam.

Vpliv zelenih čistilnih storitev na ESG ocene

Zelena čistilna praksa lahko pozitivno vpliva na ESG (okoljske, socialne in upravljalske) ocene podjetja, saj prispeva k okolijskim in socialnim dejavnikom, ki se ocenjujejo pri ESG ocenjevanju.

• Okoljski dejavniki: Zelene čistilne prakse uporabljajo okolju prijazne izdelke in metode, ki zmanjšujejo količino škodljivih kemikalij in odpadkov. To lahko zmanjša ogljični odtis podjetja z zmanjšanjem onesnaževanja zraka in vode, varčevanjem z vodo in energijo ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.
• Socialni dejavniki: Zelena čistilna praksa lahko prinese tudi socialne koristi, saj lahko ustvari bolj zdravo in varnejše delovno okolje za zaposlene. Zmanjšanje števila škodljivih kemikalij in odpadkov, ki vstopajo v okolje, ter spodbujanje dolgoročne okoljske trajnosti lahko koristi tudi širši skupnosti.
• Upravljalski dejavniki: Redni programi zelene čistilne prakse dokazujejo zavezanost podjetja k odgovornemu upravljanju, saj kažejo, da podjetje sprejema ukrepe za zmanjšanje okoljskega vpliva ter zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih in drugih uporabnikov objekta.

Okolje in zdravje

Čistila in dezinfekcijska sredstva so nujna za zagotavljanje javnega zdravja. Njihova uporaba pa lahko negativno vpliva na okolje in človeško zdravje. Strupene sestavine komercialnih čistil in dezinfekcijskih sredstev lahko izpostavijo čistilno osebje in druge uporabnike objekta, kar lahko povzroči draženje kože in oči, težave z dihanjem ter v redkih primerih smrt.

Poleg tega se nekateri surfaktanti, uporabljeni v tradicionalnih čistilih, počasi razgrajujejo ali se pretvorijo v strupene, trajno prisotne in bioakumulativne kemikalije, kar lahko ogrozi vodne ekosisteme. Podobno lahko fosforne ali dušikove sestavine prispevajo k preobremenitvi vodnih teles z hranili, kar negativno vpliva na kakovost vode.

Dodatna skrb je, da lahko hlapne organske spojine (VOC), ki jih najdemo v čistilih, vplivajo na kakovost notranjega zraka in prispevajo k nastanku smoga v zunanjem zraku.

Zato je pomembno uporabljati čistila z nizko vsebnostjo VOC in minimalnim vplivom na okolje. S tem lahko zmanjšamo morebitne škodljive učinke čistil na okolje in človeško zdravje.

Družbena pravičnost

Zelene čistilne prakse lahko izboljšajo enakost na delovnem mestu, saj ustvarjajo bolj zdravo in varnejše okolje za vse zaposlene.

Zelena čistila in prakse dajejo prednost uporabi netoksičnih in okolju prijaznih materialov, kar lahko zmanjša tveganje za zdravstvene težave in bolezni, ki neproporcionalno vplivajo na marginalizirane skupnosti.

Spodbujanjem varnejšega in bolj zdravega delovnega okolja lahko zelena čistilna praksa zmanjša tudi število bolniških odsotnosti zaposlenih ter spodbudi večjo produktivnost, kar koristi vsem zaposlenim, ne glede na njihov družbeno-ekonomski ozadje.

Poleg tega lahko spodbujanje okolju prijaznih praks pomaga zmanjšati negativne učinke čistil na skupnosti z nizkimi dohodki in manjšinske skupnosti, ki jih pogosto neproporcionalno prizadene onesnaženje in strupeni odpadki.

Upravljanje podjetij

Uvedba zelenih čistilnih praks kaže odgovorno upravljanje podjetij na več načinov.

• Z zmanjšanjem škodljivih učinkov čistil na okolje kaže zavezanost k okoljski odgovornosti. Z uporabo netoksičnih in okolju prijaznih čistil lahko organizacije zmanjšajo svoj ogljični odtis in spodbujajo trajnost.
• Dokazuje zavezanost družbeni odgovornosti. Z uporabo netoksičnih in okolju prijaznih čistil lahko organizacije spodbujajo zdravje in varnost svojih zaposlenih ter širše skupnosti. To lahko pomaga zmanjšati negativne učinke čistil na skupnosti z nizkimi dohodki in marginalizirane skupnosti, ki jih pogosto neproporcionalno prizadene onesnaženje in strupeni odpadki.
• Spodbujanjem preglednosti in odgovornosti kaže zavezanost etičnemu upravljanju. Z uvedbo ustreznega označevanja in usposabljanja lahko organizacije zagotovijo, da so zaposleni in javnost seznanjeni z okoljevarstvenimi in zdravstvenimi učinki čistil. To lahko gradi zaupanje med deležniki in spodbuja večjo odgovornost.

Enostavni načini za uvedbo zelene čistilne prakse na delovnem mestu

Metode za zmanjšanje odpadkov in okoljskih vplivov vključujejo naslednje, ob ohranjanju visokih standardov čiščenja:

• Večkratni čistilni pripomočki: Namesto enkratnih čistilnih pripomočkov izberite večkratne. Uvedite program najema za zbiranje in pranje mopov, trgovskih brisač in mikrovlaken. Ta pristop zmanjšuje odpadke in povezane stroške.
• Sistemi za nad